Figurativni jezik (tudi preneseni ali slikovit jezik) je način izražanja, pri katerem besed ne uporabljamo v njihovem dobesednem pomenu, ampak jih uporabljamo za izražanje drugih pomenov, ko želimo opisati nekaj na bolj zanimiv, čustven ali domiseln način ali ko želimo zelo očitno primerjati dva različna pojma.
Ko na primer rečemo, da je v nekom zavrelo od jeze, seveda ne izražamo, da v nekom dobesedno vre, tako kot vre na primer voda v posodi. In čeprav vemo, da v nekom ne more zares vreti, razumemo pomen, torej da je nekdo zelo jezen, saj se figurativnih pomenov besed učimo enako kot dobesedne pomene.
Najpogostejše oblike figurativnega jezika so:
- metafora: na prvi pogled neopazna, prikrita primerjava dveh različnih pojmov, pri čemer enega od obeh pojmov opredeljujemo z izrazi, ki običajno pripadajo drugemu pojmu, npr.
Vsak dogodek v njegovem življenju je bil le kamenček na poti do cilja.
V tem primeru o življenju govorimo kot o potovanju, kar izražajo besede kamenček, pot, cilj, čeprav življenja neposredno ne primerjamo s potovanjem (npr. življenje je kot potovanje).
- primerjava (tudi primera, primerjalni frazem): jasno izražena primerjava dveh različnih pojmov, po navadi z uporabo veznikov kot in kakor
Njene besede so bile ostre kot nož.
- frazemi in pregovori: izražanje vsebine z ustaljenimi večbesednimi izrazi, ki imajo preneseni pomen
Matematiko ima v malem prstu.
- pretiravanje (hiperbola): izražanje neresnične ali nemogoče vsebine, da bi poudarili neko lastnost ali učinek ali izrazili močna čustva
Čakal sem te sto let.
- poosebitev (personifikacija): prenos človeških lastnosti na živali ali predmete
Veter je šepetal skozi veje.
Tak način izražanja je zelo pogost v literaturi, oglaševanju, šalah, horoskopih in tudi v vsakdanjem sporazumevanju.
Na spodnjih povezavah preveri več o posameznih oblikah figurativnega izražanja.