Poosebitev (personifikacija) je vrsta figurativnega jezika, pri kateri neživim stvarem, naravnim pojavom, živalim ali abstraktnim pojmom pripišemo človeške lastnosti, občutke ali dejanja.
S poosebitvami poživimo opise, ustvarjamo slikovitost ter izražamo čustva in odnos do pojavov na bolj domiseln način.
Veter je šepetal skozi krošnje.
Veter v resnici ne more šepetati, ampak gre za opis njegovega nežnega zvoka z uporabo človeške sposobnosti govora.
Sreča ga je spremljala na vsakem koraku.
Sreča je abstrakten pojem, ki ne more hoditi ali spremljati človeka, s poosebitvijo pa jo predstavimo kot človekovega sopotnika in s tem poudarimo, da je imel v življenju veliko sreče.
Poosebitve niso prisotne samo v literaturi, ampak tudi v vsakdanjem jeziku. Pogosto se niti ne zavedamo, da jih uporabljamo.
Računalnik me danes ne mara.
Računalnik je prikazan kot oseba z izraženim odnosom do uporabnika. Podobno pogosto rečemo v šali ali ko smo nejevoljni, ker naprava ne deluje pravilno in se nam zdi, da za to nismo krivi sami.
