Stopnjujemo samo lastnostne pridevnike. Različne stopnje tvorimo z obrazili ali s prislovi (opisno).
Najpogostejše je tristopenjsko stopnjevanje, pri katerem ločimo osnovnik, primernik in presežnik.
- Stopnjevanje z obrazili
| Osnovnik | Primernik (osnovnik + -ši/-ejši/-ji) | Presežnik (naj- + primernik) |
| lep | lepši | najlepši |
| zanimiv | zanimivejši | najzanimivejši |
| visok | višji | najvišji |
Pri stopnjevanju pogosto prihaja do glasovne spremembe osnovne oblike:
- k se spremeni v š: visok – višji – najvišji
- g se spremeni v ž: drag – dražji – najdražji
- polglasnik izpade: hiter – hitrejši – najhitrejši
Težji primer stopnjevanja je:
- globok – globlji – najgloblji
Nekateri pridevniki pa imajo v primerniku in presežniku celo drugačno osnovno obliko:
- dober – boljši – najboljši
- Stopnjevanje s prislovi (opisno stopnjevanje)
| Osnovnik | Primernik (bolj + osnovnik) | Presežnik (najbolj + osnovnik) |
| vroč | bolj vroč | najbolj vroč |
| bel | bolj bel | najbolj bel |
| muhast | bolj muhast | najbolj muhast |
Opisno stopnjujemo pridevnike, ki so po nastanku deležniki (vroč, ovenel ...), barve (bel, rdeč ...) in nekatere druge pridevnike, na primer na -ast (muhast, aknast ...).
Kako se posamezen pridevnik stopnjuje, lahko preverimo na portalu Fran.
Poznamo tudi dvostopenjsko (elativno) stopnjevanje.
| Osnovnik | Privzdignjena stopnja ali elativ (pre- + osnovnik) (zelo/nadvse/hudo/neskončno/strašno ... + osnovnik) |
| lep | prelep zelo lep, grozno lep |
| vroč | prevroč zelo vroč, strašansko vroč |
Nekaterih pridevnikov zaradi njihovega pomena ne stopnjujemo, na primer mrtev.